Inkontinenca urina
Urinska inkontinenca je nehoteno odtekanje urina. Z medicinskega stališča ima telesne in psihične posledice in je bolezensko stanje. S socialnega vidika je inkontinenca problem osamitve in izločitve bolnika iz družabnega življenja bližnje in širše okolice. Z ekonomskega vidika pa inkontinenca predstavlja velik finančni zalogaj za uspešno obvladovanje stanja.
Najpogostejši znaki s katerimi lahko ugotovite urinsko inkontinenco so:
• Uhajanje urina na poti do stranišča.
• Uporaba stranišča več kot osemkrat dnevno.
• Uporaba stranišča več kot dvakrat v eni noči.
• Strah pred uhajanjem urina.
URINSKA INKONTINENCA je nehoteno ali nezavedno uhajanje urina, ki je medicinski, higienski in socialni problem in katerega moramo objektivno dokazati. Na podlagi diagnoze se določi stopnja inkontinence, ki je osnova za določitev zdravljenja in predpisovanja medicinsko tehničnih pripomočkov. Povzeto po International Continence Society.
Vedite, da niste edini. Skoraj 40% žensk v Sloveniji trpi za opisanimi težavami. Tretinja jih je mlajših od 45 let, polovica starejših od 60 let. Urinska inkontinenca kot težava pri nosečnicahin pri nekaterih ostaja po porodu. Med nosečnostjjo se z navedenimi težavami srečuje polovica žensk, po porodu pa jih ostaja inkontinentnih četrtina. Velikokrat bolniki to težavo prikrivajo, tako, da je odstotek inkontinence
Višji, kot kažejo statistične raziskave.
Urinska inkontinenca je neprijetnost, ki se pojavlja v vseh starostnih obdobjih in pri obeh spolih, vendar je dvakrat pogostejša pri ženskah.
Glede na vrste urinsko inkontinenco delimo na:
Stresna urinska inkontinenca
Stresno urinsko inkontinenco opredeljujemo kot nehoteno uhajanje urina pri kihanju, kašljanju, dvigovanju bremen ter pri drugih dejavnostih, ki povečajo pritisk v trebušni votlini. Nastane zaradi oslabitve mišic medeničnega dna, ki dajejo oporo sečnemu mehurju in sečnici. Pri ženskah je to najpogostejša oblika urinske inkontinence, ki jo je moč uspešno lajšati. Stresna urinska inkontinenca nastane zaradi sprememb v nosečnosti, več porodov in načina vodenja porodov, težjega fizičnega dela, kroničnih oboljnj dihal in spremenjenega hormonskega stanja v menopavzi. Stresno inkontinenco razdelimo na štiri stopnje (povzeto po dr. Stameyu).
- Stopnja 0 – kontinentna oseba
- Stopnja 1 – bolnik spusti urin pri nenadnem povečanju abdominalnega pritiska (kašelj, kihanje). Vrat mehurja je odprt.
- Stopnja 2 – bolniku uhaja urin ob manjših naporih (hoja, sprememba položaja telesa). Vrat mehurja se med napori odpira.
- Stopnja 3 – urin izteka nenadzorovano in neodvisno od fizične aktivnosti ali položaja bolnika. Vrat mehurja je stalno odprt.
Urgentna urinska inkontinenca
Urgentno urinsko inkontinenco opredeljujemo kot nenadno, nehoteno uhajanje urina, ki se pojavi takoj po hudi potrebi po uriniranju brez posebnega razloga. Spremlja jo preveč aktivni sečni mehur – močno tiščanje na vodo z uhajanjem urina, povečana poghostnost mokrenja (več kot osemkrat dnevno) ter prebujanje zaradi tiščanja na vodo dvakrat ali večkrat na noč. Uhajanje urina se najpogosteje pojavlja na poti proti stranišču, ob poslušanju iztekajoče vode ali ob delu z mrzlo vodo.
Overflow urinska inkontinenca
Overflow urinsko inkontinenco opredeljujemo kot stanje sečnika, ki je vedno preveč poln. Seč kronično zastaja v sečnem mehurju. Pritisk v mehurju presega pritisk na mestu sfinktra. Najpogostejši vzrok je uretralna zapora (povečana prostata), poškodba hrbtenice, sladkorna bolezen, zdravila.
Urinska inkontinenca po opreraciji prostate
Inkontinenco po operaciji prostate opredeljujemo kot nehoteno uhajanje urina ob dejavnostih, kot so kašljanje, tek, skakanje in podobno. Težave so različne intenzivnosti, od občasnega uhajanja majhnih količin urina, ponavadi za krajši čas, do uhajanja urina, kjer so težave neprekinjene in dolgotrajne.
Funkcionalna urinska inkontinenca
Funkcionalno inkontinenco opredeljujemo kot nezmožnost za pravočasen prihod na stranišče zaradi težav, povezanih s telesno ali duševno boleznijo.
Ledvice nenehno proizvajajo seč, ki teče po sečevodih in se zbira v sečnem mehurju. Spodnji del sečnega mehurja obkroža mišica zapiralka sfinkter, ki preprečuje iztekanje urina. Mišicam zapiralkam so v pomoč tudi mišice medeničnega dna, ki podpirajo mehur, črevo, pri ženskah tudi maternico in nožnico. Ko je sečni mehur poln, živci v njem pošljejo možganom signal, da je potrebno opraviti malo potrebo. Mšica zapiralka sečnice se sprosti in odpre izhod sečnega mehurja, mišice v steni mehurja se skrčijo in potisnejo urin v sečnico. Če ti signali niso usklajeni ali če mišice ne delujejo dobro, je njihova funkcija motena in prihaja do urinske inkontinence.