Inkontinenca

Življenje z inkontinenco

Urinska inkontinenca predstavlja pogosto zdravstveno težavo, katere pojavnost se razlikuje glede na spol in starost, pri čemer se tveganje bistveno povečuje s staranjem. V Sloveniji statistični podatki kažejo, da se z inkontinenco sooča približno 30% žensk med 45. in 50. letom starosti, medtem ko delež pri ženskah nad 65 let naraste na 50%. V reproduktivnem obdobju se težave pojavljajo pri 5 do 15 % žensk, pri starostnicah nad 70 let pa kar pri 56%.

Pri moških je pojavnost urinske inkontinence sicer nižja, vendar se z leti prav tako povečuje. Po 40. letu starosti se z neko obliko uhajanja urina sreča vsak četrti moški, v starejši populaciji pa se težava izraža pri približno 32% posameznikov.

Na razvoj urinske inkontinence vplivajo poleg starosti tudi drugi dejavniki, kot so število porodov, povišan indeks telesne mase ter prisotnost drugih zdravstvenih težav. Kljub visoki razširjenosti te težave mnogi posamezniki ne poiščejo zdravniške pomoči — pogosto zaradi občutkov sramu ali prepričanja, da gre za normalen del staranja.

Vzroki za inkontinenco so različni, zato strokovnjaki ločijo več vrst, med katerimi so najpogostejše: stresna, urgentna, mešana in funkcionalna inkontinenca. Pravilno razumevanje in zgodnje ukrepanje sta ključna za izboljšanje kakovosti življenja prizadetih posameznikov.

Stresna urinska inkontinenca

Opredeljujemo jo kot nehoteno uhajanje urina pri kihanju, kašljanju, dvigovanju bremen ter pri drugih dejavnostih, ki povečajo pritisk v trebušni votlini. Nastane zaradi oslabitve mišic medeničnega dna. Pri ženskah je to najpogostejša oblika in se pojavlja zaradi sprememb v nosečnosti, težjega fizičnega dela, kroničnih obolenj dihal, spremenjenega hormonskega stanja v menopavzi, zaprtja in drugih vzrokov. Včasih gre za uhajanje majhnih količin urina, drugič je lahko ta količina večja, zato stresno inkontinenco razdelimo na štiri stopnje (povzeto po dr. Stameyu).

• Stopnja 0 – Urin ne uhaja nehoteno.
• Stopnja 1 – Bolnik spusti urin pri nenadnem povečanju pritiska v trebuhu zaradi kašljanja, kihanja, smejanja,..
• Stopnja 2 – Bolniku uhaja urin že ob manjših naporih, kot so hoja, sprememba položaja telesa.
• Stopnja 3 – Urin izteka nenadzorovano in neodvisno od fizične aktivnosti ali položaja bolnika.

Urgentna urinska inkontinenca

Pojavi se kot huda potreba po uriniranju brez posebnega razloga. Spremlja jo močno tiščanje na vodo z uhajanjem urina, povečana je pogostnost mokrenja (več kot osemkrat dnevno) ter prebujanje zaradi tiščanja na vodo dvakrat ali večkrat na noč. Uhajanje urina se najpogosteje pojavlja na poti proti stranišču, ob poslušanju iztekajoče vode ali ob delu z mrzlo vodo.

Uhajanje urina pri moških, kot posledica operacije prostate

Kaže se na različne načine. Nekateri imajo težave le z občasnim uhajanjem majhnih količin urina, verjetno le za krajši čas, medtem ko se drugi srečujejo z neprekinjenim in dolgotrajnim uhajanjem urina. Izraža se podobno kot težave pri stresni urinski inkontinenci – nehoteno uhajanje urina ob dejavnostih, kot so kašljanje, tek, skakanje in podobno.

Pretočna urinska inkontinenca

Pojavlja se zaradi preveč polnega sečnega mehurja. Ker je mehur poln in se pogosto malo krči, ob tem pa prihaja do iztekanja urina v majhnih curkih. Do nehotenega uhajanja urina pride tudi takrat, ko je volumen mehurja zaradi različnih vzrokov (vnetja, malignom,…) zmanjšan.

Nevrogeni mehur

Značilne motnje pri odvajanju urina, ki so posledica okvare živčnih centrov in živčnih poti. Glede na mesto okvare delimo vzroke na:

• možganske okvare (poškodba glave in možganov, možganski tumorji, senilnost in ateroskleroza, Parkinsonova bolezen,…),
• okvare hrbtenjače (paraplegija, tetraplegija, multipla skleroza, hernija diskusa, tumorji)
• okvare živcev (diabetes, travma, operacije).

Funkcionalna urinska inkontinenca

Opredeljujemo jo kot nezmožnost za pravočasen prihod na stranišče zaradi težav, povezanih s telesno ali duševno boleznijo.

Fekalna inkontinenca

Fekalna inkontinenca je stanje, pri katerem oseba ne more nadzorovati uhajanja vetrov in blata ali ima težave z odlaganjem odvajanja. Čeprav neposredno ne ogroža zdravja, lahko močno vpliva na kakovost življenja, samopodobo posameznika ter predstavlja socialni, zdravstveni in družbeni izziv.

V primerjavi z urinsko inkontinenco, ki je širše prepoznana, je fekalna inkontinenca manj izpostavljena in pogosto predstavlja večjo stisko za prizadete. Zaradi občutkov sramu o njej le redko odkrito govorimo, kar otežuje oceno, koliko ljudi dejansko trpi za to težavo. Po strokovnih ocenah naj bi prizadela približno 8% populacije, pri čemer njen pojav postaja vse pogostejši, saj se prebivalstvo stara. Pogosteje se pojavlja pri ženskah in starostnikih.

Najpogostejši znaki s katerimi lahko ugotovite inkontinenco blata so:

• Zaprtje
• Nekontrolirano uhajanje plinov
• Odvajanje blata večkrat na dan dalj časa