O inkontinenci

Inkontinenca je nehoteno uhajanje urina, včasih lahko tudi nehoteno uhajanje blata. Z medicinskega stališča ima inkontinenca telesne in psihične posledice in je bolezensko stanje. S socialnega vidika je inkontinenca problem osamitve in izločitve bolnika iz družabnega življenja bližnje in širše okolice. Nadalje pa z ekonomskega vidika predstavlja velik finančni zalogaj za uspešno obvladovanje stanja. Urinska inkontinenca je v mlajših letih pogostejša pri ženskah, kasneje se s starostjo po pogostnosti izenači z moškimi. Vedite, da niste edini, ker se:
  • med 15. in 44. letom se z inkontinenco sooča 5% ljudi,
  • med 45. in 65. letom se z inkontinenco sooča 10% ljudi in
  • po 65. letu okoli 20% ljudi.

Urinska inkontinenca se pojavlja zaradi različnih vzrokov in jo delimo na več vrst.

Stresno urinsko inkontinenco opredeljujemo kot nehoteno uhajanje urina pri kihanju, kašljanju, dvigovanju bremen ter pri drugih dejavnostih, ki povečajo pritisk v trebušni votlini. Nastane zaradi oslabitve mišic medeničnega dna. Pri ženskah je to najpogostejša oblika in se pojavlja zaradi sprememb v nosečnosti, težjega fizičnega dela, kroničnih obolenj dihal, spremenjenega hormonskega stanja v menopavzi, zaprtja in drugih vzrokov. Včasih gre za uhajanje majhnih količin urina, drugič je lahko ta količina večja, zato stresno inkontinenco razdelimo na štiri stopnje (povzeto po dr. Stameyu).
  • Stopnja 0 –urin ne uhaja nehoteno.
  • Stopnja 1 – bolnik spusti urin pri nenadnem povečanju pritiska v trebuhu zaradi kašljanja, kihanja, smejanja,..
  • Stopnja 2 – bolniku uhaja urin že ob manjših naporih, kot so hoja, sprememba položaja telesa.
  • Stopnja 3 – urin izteka nenadzorovano in neodvisno od fizične aktivnosti ali položaja bolnika.


Urgentna urinska inkontinenca se pojavi takoj po hudi potrebi po uriniranju brez posebnega razloga. Spremlja jo močno tiščanje na vodo z uhajanjem urina, povečana je pogostnost mokrenja (več kot osemkrat dnevno) ter prebujanje zaradi tiščanja na vodo dvakrat ali večkrat na noč. Uhajanje urina se najpogosteje pojavlja na poti proti stranišču, ob poslušanju iztekajoče vode ali ob delu z mrzlo vodo.

Pretočna urinska inkontinenca
se pojavlja zaradi preveč polnega sečnega mehurja. Ker je mehur poln in se pogosto malo krči, ob tem pa prihaja do odtekanja urina v majhnih curkih. Do nehotenega uhajanja urina pride tudi takrat, ko je volumen mehurja zaradi različnih vzrokov (vnetja, malignom,…) zmanjšan.

Za nevrogeni mehur so značilne motnje pri odvajanju urina, ki so posledica okvare živčnih centrov in živčnih poti. Glede na mesto okvare delimo vzroke na:
  • možganske okvare (poškodba glave in možganov, možganski tumorji, senilnost in ateroskleroza, Parkinsonova bolezen,…),
  • okvare hrbtenjače (paraplegija, tetraplegija, multipla skleroza, hernija diskusa, tumorji)
  • okvare živcev (diabetes, travma, operacije).


Uhajanje urina pri moških, kot posledica operacije prostate, se kaže na različne načine. Nekateri imajo težave le z občasnim uhajanjem majhnih količin urina, in sicer verjetno le za krajši čas, medtem ko se drugi srečujejo z neprekinjenim in dolgotrajnim uhajanjem urina. Izraža se podobno kot težave pri stresni urinski inkontinenci in se kaže kot nehoteno uhajanje urina ob dejavnostih, kot so kašljanje, tek, skakanje in podobno.

Funkcionalno urinsko inkontinenco opredeljujemo kot nezmožnost za pravočasen prihod na stranišče zaradi težav, povezanih s telesno ali duševno boleznijo.